Meteorološki sateliti spremljajo oblačnost in druge vremenske pojave s pomočjo radiometrov. To so posebni senzorji, ki so nameščeni na satelitu. Ti senzorji delujejo v različnih valovnih dolžinah elektromagnetnega spektra in omogočajo pridobivanje podatkov o oblačnosti, onesnaženosti ozračja, temperaturi površja, temperaturi morja, vegetaciji in še mnogo več. Satelitske meritve pomagajo tudi pri spremljanju in ocenjevanju škode, ki jo povzročijo vremenske ujme, z njimi pa je mogoče oceniti tudi izgubo ledenih površin, ki je posledica globalnega dviga temperatur.
Sateliti s pomočjo radiometrov za vidno svetlobo in infrardeče sevanje zajemajo slike oblakov nad različnimi območji na Zemlji. Te slike nam omogočajo spremljanje stanja oblačnosti, prepoznavanje vrst oblakov ter njihovo gibanje in razvoj. Pasovom, ki jih zaznavajo posamezni radiometri, pravimo kanali. Posnetek radiometra v posameznem kanalu predstavlja satelitsko sliko.
Na satelitskih slikah oblačnosti lahko vidite različne oblike in vrste oblakov, ki so prisotni na nebu. Praviloma so oblaki prikazani v različnih barvah ali odtenkih sive, kar ponazarja njihovo debelino in vrsto.
Podatki, pridobljeni s pomočjo meteoroloških satelitov, so temelj za izdelavo vremenske napovedi, spremljanje podnebnih sprememb, načrtovanje kmetijskih dejavnosti, upravljanje naravnih virov, preprečevanje in obvladovanje naravnih nesreč ter raziskave na področju meteorologije in spreminjanja podnebja.
Barvna satelitska slika oblačnosti nad območjem Alp in Jadrana (Meteoinfo)
Barvna satelitska slika GeoColour RGB je vizualizacija, ki združuje več satelitskih posnetkov s statičnim zemljevidom. V svetlem delu dneva so prikazani satelitski posnetki RGB True Colour, ki prikazujejo naravne barve Zemlje in atmosfere čez dan. Kanali, občutljivi na rdečo, zeleno in modro vidno svetlobo, so prikazani v ustreznih barvnih odtenkih, kar daje realistične barve, ki posnemajo človekov vid s prostim očesom. Ponoči se uporablja infrardeč (IR) kanal za srednjo in visoko oblačnost (sivi do beli odtenki) ter dodaten sloj za prikaz megle in nizke oblačnosti (modrikasti odtenki). Prikazana oblačnost v nočnem času je delno prosojna in postavljena čez statično ozadje “NASA Black Marble”, ki prikazuje vidne svetlobne vire, kot so mestne luči, požari in druga umetna osvetlitev. Ozadje je statičen sloj, kar pomeni, da ne odraža dejanskega stanja v času zajema satelitskih posnetkov oblačnosti.
Infrardeča satelitska slika oblačnosti nad območjem Alp in Jadrana (Meteoinfo)
Infrardeča satelitska slika FCI HRFI IR10.5 prikazuje toploto, ki jo Zemlja in oblaki oddajajo pri valovni dolžini 10,5 µm v infrardečem spektru. Gre za kanal, občutljiv na sevanje iz višjih plasti atmosfere, zato je posebej uporaben za zaznavanje srednje in visoke oblačnosti. Ker IR10.5 deluje neodvisno od sončne svetlobe, omogoča stalno (24-urno) opazovanje, tudi ponoči. Višje in hladnejše oblake prikaže v svetlejših (belih) odtenkih, medtem ko imajo nižji in toplejši oblaki temnejše (sive) odtenke. Slika je del produkcije satelita Meteosat tretje generacije (MTG-I1) in je na voljo v visoki prostorski ločljivosti (1 km).
Satelitska animacija oblačnosti nad območjem Italije in okolice (Meteociel)
Infrardeča satelitska slika oblačnosti nad Evropo (Sat24)
RGB kompozitna satelitska slika oblačnosti v naravnih barvah (EUMETSAT)
Infrardeča slika oblačnosti (EUMETSAT)
Dnevni satelitski posnetek Nasinega satelita MODIS (Meteociel)
Več satelitskih slik in animacij z arhivom za območje Slovenije
Zadnji satelitski posnetki Nasinega satelita MODIS v visoki ločljivosti (250 m)
