Marsikdo verjame, da toča lahko nastane le podnevi, ko sonce segreje ozračje. A resnica je drugačna. Trditev, da se toča ponoči ne more pojaviti, ter da lahko nastane samo čez dan, ko je zunaj zelo vroče, ne drži.
Zakaj toča lahko pada tudi ponoči?
Najbolj enostaven odgovor je: Če ponoči lahko nastane nevihta, lahko pada tudi toča.
Toča in vročina: povezava obstaja, a ni ključna
Res je, da točo pogosto povezujemo z vročim poletnim popoldnevom, vendar visoke temperature pri tleh niso pogoj za njen nastanek. Drži tudi, da močno poletno sonce čez dan segreva Zemljino površje ter posledično zrak nad tlemi, zaradi česar so nevihte najpogostejše v popoldanskem času. Vendar to ne pomeni, da se v drugih delih dneva (tudi ponoči) ne morejo pojaviti primerni pogoji za razvoj neviht s točo.
Pogoji za nastanek nevihte in toče
Nastanek nevihtnega oblaka (kumulonimbusa) se prične, ko se topel zrak začne dvigati. Če je zrak v višjih plasteh troposfere dovolj hladen, se dviganje nadaljuje, vlaga pa ob tem kondenzira in začne tvoriti oblak. Pri tem se sprošča toplota, ki dodatno poveča temperaturno razliko med dvigajočim in okoliškim zrakom, kar pospeši dviganje. Z nadaljnjim dviganjem in razvojem v oblaku nastane močan navpični zračni tok (vzgornik), ki omogočajo nastanek toče. Višja je hitrost vzgornika, večja ledena zrna lahko nosi, preden ta začnejo padati proti tlom. Poleg nestabilnosti ozračja in s tem povezane razpoložljive energije dvigajočega se zraka, je pri pojavu debelejših zrn toče pomembno tudi striženje vetra z višino, zaradi katerega se območje dvigajočega zraka v nevihti loči od območja padavin. To privede do močnejšega in bolj stabilnega vzgornika, ki traja dalj časa in tako omogoča rast debelejših ledenih zrn.
Vendar omenjen proces ni odvisen od trenutnega sončnega obsevanja niti ne (zgolj) od temperature zraka tik nad tlemi, temveč je pri razvoju močnejših neviht in toče bistvenega pomena vertikalni profil temperature, vlage in vetra. Bolj kot temperatura pri tleh so pomembne razlike v temperaturi med zračno maso blizu tal ter višjimi plastmi troposfere. Večja je temperaturna razlika, bolj je lahko ozračje nestabilno in močnejše (hitrejše) je vertikalno gibanje zraka.
Čeprav se zvečer in ponoči ozračje pri tleh začne ohlajati, je kljub temu precej toplejše od zraka v višjih slojih troposfere, še posebej, če se tam pojavi dotok hladnejše zračne mase, ki poveča temperaturno razliko. Poleg tega se po nižinah zvečer in v prvem delu noči pogosto bolj ohladi le plast zraka blizu tal, medtem ko nekaj 100 m višje zračna masa ostane toplejša. To je lahko posledica vsem dobro poznanega pojava temperaturne inverzije ali dotoka toplejšega zraka v nižjih slojih od drugod, ki ne seže čisto do tal. Zaradi omenjenega je temperatura ponoči pri tleh lahko razmeroma nizka (pod 20 °C), vendar so kljub temu pogoji višje v ozračju ugodni za razvoj neviht s točo.
Zakaj nevihte lahko nastajajo ponoči?
Dviganje zraka je najpogosteje povezano z dnevnim segrevanjem, kar privede do popoldanskih (t.i. vročinskih) neviht. Čez dan, ko sonce segreje površje in s tem tudi zrak nad njim, velika temperaturna razlika pogosto sproži dvigovanje zraka in posledično razvoj neviht. Temu rečemo konvekcija zaradi dnevnega segrevanja. Vendar pa obstajajo tudi drugi mehanizmi, ki lahko sprožijo dviganje zraka in povzročijo nastanek neviht ne glede na sončno obsevanje ali del dneva. Ti mehanizmi prisilijo zrak blizu tal, da se dvigne do določene višine, od katere naprej se začne dvigati sam od sebe, saj postane lažji od okolice. Temu pravimo nivo ali višina proste konvekcije.
Med takšnimi mehanizmi so na primer vremenske fronte, ki prisilijo toplejši zrak pred fronto k dviganju. Podoben učinek imajo tudi višinske doline ali višinska jedra, ki povzročajo dviganje zaradi raztekanja (divergence) zraka v višinah. Odtekanje zraka v višjih slojih mora nadomestiti zrak iz nižjih slojev, zato pride do prisilnega dviga. Dvig zračne mase od tal do nivoja proste konvekcije lahko povzroči tudi stekanje (konvergenca) vetrov pri tleh oz. v nižjih slojih ali orografski dvig, kjer se je zrak ob prečkanju gorskih pregrad prisiljen dvigniti. Prisilni dvig zraka je lahko neposredno povezan tudi z predhodnimi nevihtami, ki so že razpadle ali slabijo. Njihov vzdolnik (navzdol usmerjen ohlajen tok zraka s padavinami) zaradi interakcije z okoliškim zrakom prav tako lahko privede do razvoja novih nevihtnih celic.
Tovrstni prisilni dvigi lahko sprožijo razvoj neviht (in posledično toče) kadarkoli, ne glede na osončenost. Zato ni presenetljivo, da močne nevihte s točo nastanejo tudi pozno zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj, zlasti kadar se nad nami ali v naši bližini pomikajo vremenske motnje.
Dolgožive nevihte
Še eden od vzrokov za pojav toče ponoči so nevihte ali nevihtni sistemi, ki se razvijejo pozno popoldne zaradi dnevnega segrevanja ali drugih mehanizmov prisilnega dviga, a se njihov razvoj ne zaključi ob sončnem zahodu. Če so prej omenjeni pogoji (nestabilnost, veter ipd.) še naprej ugodni, se lahko ti sistemi obdržijo dolgo v noč in prepotujejo daljše razdalje. Gre za dolgožive oz. organizirane nevihte, kot so supercelične nevihte, nevihtne linije ali t.i. MCS nevihtni sistemi (mezoskalni konvektivni sistemi). V takšnih sistemih se ob podpori ugodnih pogojev (bližina vremenske motnje, močnejši višinski vetrovi, vetrovno striženje) ustvari dinamično ravnovesje ter povratna zanka dviganja in spuščanja zraka. Ohlajen zrak s padavinami in točo, ki pada iz nevihtnega oblaka proti tlom ter se tam razteka, ob stiku s toplejšim zrakom pri tleh povzroči novo dviganje zraka pred seboj. Tako nastane nov vzgornik ali se ohranja obstoječi, kar omogoča vzdrževanje in nadaljnje obnavljanje nevihtnega sistema.
Nevihtni sistem, ki je pozno popoldne na nekem območju povzročal debelo točo, lahko ob nadaljnjem pomikanju nekje drugje vzdolž svoje poti povzroča podobno debelo točo tudi zvečer in ponoči.
Kaj torej omogoča nastanek toče ponoči?
- Nestabilno ozračje: tudi brez sonca in vročine je lahko zrak v nižjih slojih dovolj topel in vlažen, medtem ko je višje dovolj hladen, da je temperaturna razlika po vertikali zadostna za nestabilnost. Ta je osnovni pogoj za nastanek neviht.
- Vpliv mehanizmov prisilnega dviga: bližina vremenskih front, višinskih dolin ali drugih vzrokov prisilnega dviga (npr. ostanki popoldanskih neviht) lahko ponoči sproži ali ohranja dviganje zraka, kar ob nestabilnosti in ustreznih vetrovnih pogojih vodi do razvoja neviht s točo, ne glede na del dneva oz. sončno sevanje.
- Dolgoživi nevihtni sistemi: nevihtni sistemi, ki nastanejo pozno popoldne, se lahko ob primernih pogojih ohranijo več ur. Če v njih vztraja dovolj močan vzgornik, lahko nastaja toča tudi ponoči.
Toča je torej pojav, ki je odvisen od dinamike atmosfere, torej od nestabilnosti in dviganja zraka, vlage, vetrovnega profila, ne pa neposredno od tega, ali je dan ali noč. Čeprav sonce čez dan pripomore k ustvarjanju pogojev za nevihte s točo, ki se zato najpogosteje pojavljajo v popoldanskih urah, se lahko ugodni pogoji vzpostavijo ali vztrajajo kadarkoli v dnevu.
Nekaj primerov toče zvečer, ponoči in zjutraj v Sloveniji in okolici
Neurje 15. avgusta 2008: debela toča je med 21. in 23. uro klestila na območju Podravja in Pomurja.
Neurje 8. avgusta 2021: toča je klestila na območju Kamnika okrog 21. ure.
Neurje 13. julija 2023: toča je klestila na Goriškem okrog 3. ure zjutraj.
Neurje 21. julija 2023: debela toča je padala na območju Loškega Potoka okrog 8. ure zjutraj.
Neurje 24. julija 2023: rekordno debela toča s premerom nad 15 cm je klestila na območju Furlanije-Julijske krajine med Pordenonom in Gorico med 21. in 22. uro.
Včerajšnje/današnje neurje, 26. in 27. junij 2025: toča na območju Ruš (okrog 21. ure) ter na Notranjskem (Planina, Rakek , Cerknica), med polnočjo in 1. uro zjutraj.
Radarske slike padavin za pretekle dogodke od leta 2014 si lahko ogledate v arhivu radarskih slik, ki ga ponujamo na naši spletni strani.
