Vertikalne sondaže

Vertikalna sondaža prikazuje potek temperature, vlage ter smeri in hitrosti
vetra z višino nad določenim območjem. Sondažne meritve se večinoma izvajajo s pomočjo meteorološkega balona, na katerega so pritrjeni merilni instrumenti, GPS sprejemnik in oddajnik signala.


Vertikalna sondaža nad Ljubljano ob 4.30 UTC (ARSO)

Zgornja vertikalna sondeža je prikazana na emegramu do nadmorske višine približno 3000 m (700 hPa). Na navpični osi je prikazan zračni tlak oziroma nadmorska višina, na vodoravni pa temperatura. Modra linija predstavlja potek temperature, svetlo rdeča pa potek temperature rosišča. Večja kot je razlika med obema temperaturama, manjša je relativna vlažnost zraka. Kjer se liniji prekrivata ali pa se vsaj močno približata, je običajno plast oblačnosti (megla).

Na desni strani grafa sta s puščicami označeni tudi smer in hitrost vetra. Krogec pomeni brezvetrje, samo paličica veter 2,5 vozla (približno 1,25 m/s), kratek repek 5 vozlov (približno 2,5 m/s), dolg repek (zastavica) 10 vozlov (približno 5 m/s), trikotnik pa 50 vozlov (približno 25 m/s). Veter piha v smeri od repkov proti začetku puščice.


Vertikalna sondaža nad Ljubljano ob 4.30 UTC (ARSO)

Zgornja vertikalna sondeža je za razliko od prejšnje prikazana na t.i. Skew-T log-P termodinamičnem diagramu do nadmorske višine približno 16 km (100 hPa). Zračni tlak na vertikalni osi je prav tako v logaritemski skali. Za omenjeni diagram je značilno predvsem, da so izoterme (linije, ki prikazujejo enako temperaturo) nagnjene (zasukane) za 45° na desno. Temperaturo se tako ne odčitava navpično, temveč pod kotom 45° do vodoravne osi. Višina, na kateri temperaturna krivulja obrne smer in je nadalje približno vzporedna z izotermami, predstavlja višino tropopavze, zgornjega roba troposfere. Od tam naprej v spodnjem sloju stratosfere temperatura z višino ne pada več, še višje pa celo narašča.

Takšen diagram je še posebej priročen pri ocenjevanju pogojev za nastanek in razvoj neviht, saj z njegovo pomočjo hitro razberemo ali je ozračje stabilno ali nestabilno, ter vse ostale pomembne pogoje za izrazito konvekcijo (profil temperature in vlage, količina razpoložljive konvektivne potencialne energije, vetrovni profil – striženje vetra, morebitna zaporna (inverzna) plast, višina kondenzacijskega nivoja in nivoja proste konvekcije, višina nakoval oziroma ravnovesnega nivoja itd.). Za namen prepoznavanja vseh teh pogojev so na termodinamičnem diagramu poleg temperature in nadmorske višine oziroma zračnega tlaka zarisane tudi druge izolinije, s pomočjo katerih lažje razberemo možnosti za nastanek neviht. Mednje sodijo krivulje suhe in nasičene adiabate ter linije razmerja mešanosti (izograme).

Na levi strani diagrama so zapisane vrednosti številnih indikatorjev, ki jih večinoma lahko razberemo z diagrama. LCLP in LCLT predstavljata višino kondenzacijskega nivoja prisilnega dviga in temperaturo na tej višini. CAPE (J/kg) je mera za določanje energije, ki se lahko sprosti ob nastanku nevihte (razpoložljiva konvektivna potencialna energija). Višje vrednosti pomenijo več razpoložljive energije. Vrednost PWAT (kg/m^2 ali mm) predstavlja vodo v stolpcu ozračja (količino vode, ki bi padla na tla, če bi se iz stolpca zraka izločila vsa voda). Več vode je na voljo v vertikalnem stolpcu zraka nad tlemi, močnejši so lahko nalivi ob nevihtah in večje so lahko količine padavin. CCLP predstavljata višino kondenzacijskega nivoja delca zraka, ki se adiabatno dviga zaradi segrevanja pri tleh in vzgona. CCLT prikazuje temperaturo tega kondenzacijskega nivoja. TROPO(A) je višina tropopavze (zgornjega roba troposfere). Na diagramu je označena z vodoravno prekinjeno svetlo rdečo črto.


Vertikalna sondaža nad Zagrebom ob 12.00 UTC (MeteoCentre)


Vertikalna sondaža nad Zagrebom ob 0.00 UTC (MeteoCentre)

Vertikalni sondaži nad Zagrebom sta prav tako prikazani na Skew-T log-P termodinamičnem diagramu do višine 100 hPa. Rdeča krivulja prikazuje temperaturo, sklenjena modra temperaturo mokrega termometra, prekinjena modra linija pa temperaturo rosišča. Prekinjena magenta (rožnata) krivulja prikazuje temperaturo dela zraka, ki se dviga od tal v povezavi z izračunom CAPE (razpoložljiva konvektivna potencialna energija). Pod diagramom so z rožnato barvo zapisani tlak (hPa) na višini LCL (kondenzacijski nivo prisilnega dviga), temperatura (°C) na višini LCL, vrednost Showalterjevega indeksa (pokazatelj (ne)stabilnosti ozračja – bolj negativne vrednosti pomenijo bolj nestabilno ozračje), količina vode v stolpcu zraka (mm) ter vrednost CAPE (J/kg). Na desni strani diagrama so prikazane vetrne zastavice in nadmorska višina v kilometrih.

Vertikalne sondaže za nekatera druga evropska mesta (poleg Zagreba tudi Videm (Udine), Dunaj …) so dostopne na spletni strani univerze WyomingMeteocentre.com in Meteociel.com, kjer lahko dostopate tudi do arhiva sondaž.

Deli vsebino na:

Radarska slika padavin

Udari strel

Spremljajte nas

Meteoinfo Slovenija
Meteoinfo Slovenijasobota, 23 novembra, 2024 at 4:35pop
Obiskali smo vas Retje v Loškem Potoku, kjer je zjutraj termometer pokazal -19,1 stopinje Celzija.

Foto in video: Rok Nosan
Meteoinfo Slovenija
Meteoinfo Slovenijapetek, 22 novembra, 2024 at 1:20dop
Hladen zrak se v severni polovici Slovenije presenetljivo dobro upira toplemu jugozahodnemu vetru, zato so razmere marsikje povsem zimske. ❄️

Drugače je v južnih krajih. V Babnem Polju močno dežuje pri 9, v Osilnici pa celo pri 12 stopinjah Celzija. Dežuje tudi na 1300 metrov visokih Sviščakih, kjer je trenutno 5 stopinj Celzija.

Vir slik: promet.si
Meteoinfo Slovenija
Meteoinfo Slovenijačetrtek, 21 novembra, 2024 at 12:33pop
🌬️🌡️ Marsikje se jutri ne bomo zbudili v zasneženo, ampak v nenavadno toplo in vetrovno jutro. Najtopleje bo v južnem delu Slovenije, kjer lahko termometri pokažejo tudi več kot 10 stopinj Celzija.

Prilagamo zadnji izračun meteorološkega modela Aladin. 📊
Meteoinfo Slovenija
Meteoinfo Slovenijačetrtek, 21 novembra, 2024 at 9:03dop
Noč in jutrišnje dopoldne bo zaznamovalo zelo intenzivno vremensko dogajanje. Čez Alpe in naše kraje se bo pomikal majhen, a precej globok ciklon, ki bo prinesel 🌬️ veter, 🌧️ dež in ponekod tudi ❄️ sneg.

Vreme se bo občutno spremenilo pozno popoldne in zvečer, ko se bodo od jugozahoda nad večji del Slovenije razširile padavine. 🌨️ Sprva bo lahko tudi po nekaterih nižinah snežilo, a bo sneg marsikje že kmalu prešel v dež. 🌧️

Ponoči se bo krepil jugozahodni veter, ki bo večjemu delu Slovenije prinesel izrazito otoplitev. 🌬️🌡️ Izjema bodo zatišne doline ob meji z Avstrijo, kjer bo lahko še snežilo, drugod pa bo prevladoval dež. Nastane lahko tudi kakšna nevihta. ⛈ Meja sneženja se bo lahko za krajši čas dvignila vse do 1700 metrov nadmorske višine.

⚠️ Jugozahodni veter bo na izpostavljenih mestih v višjih legah v sunkih dosegel okoli 100 kilometrov na uro. 🌬️ Tudi po nižinah južne Slovenije bo vetrovno, jutrišnje jutro pa bo v teh krajih nenavadno toplo za drugo polovico novembra. 🌡️ Ponekod na Dolenjskem in v Beli krajini lahko termometri pokažejo več kot 10 stopinj Celzija.

Kmalu zatem bo zapihal okrepljen severni veter, ki bo prinesel naglo ohladitev. 🌬️❄️ Tam, kjer bodo še vztrajale padavine, se bo meja sneženja lahko spet spustila do nižin.

Najbolj zimsko bo jutri zjutraj v višjeležečih dolinah ob meji z Avstrijo, saj so ti predeli najbolj zaščiteni pred toplim jugozahodnim vetrom. Po dolinah (Rateče, Kranjska Gora, Mežica ...) lahko zapade do okoli 10, v višjih legah pa tudi 20 centimetrov snega. ❄️🌨️ Nižine preostalega dela Slovenije bodo ostale večinoma kopne, le tu in tam morda zapade nekaj centimetrov snega.

Prilagamo animaciji predvidenega pomikanja padavin čez Slovenijo ter gibanja temperature na nadmorski višini okoli 1400 metrov.
Meteoinfo Slovenija
Meteoinfo Slovenijasobota, 16 novembra, 2024 at 9:14dop
Druga polovica novembra bo vremensko precej bolj pestra od prve polovice. Čakajo nas hitre temperaturne spremembe, po več kot treh tednih pa nas bodo zajele tudi padavine.

📉 Vreme se bo občutneje spremenilo sredi prihodnjega tedna, ko se bo na južno stran Alp spustila obsežna gmota hladnega polarnega zraka. Nad severnim Sredozemljem se bo istočasno oblikoval ciklon, ki bo vplival na vreme pri nas. Med sredo in petkom bi lahko tudi nekatere nižine pobelil sneg, vendar je napoved še negotova. Vse bo odvisno od natančnega položaja ciklona, ki bo vplival na intenzivnost ohladitve in količino padavin. Meteorološki izračuni glede tega še niso povsem usklajeni. ❄️

🌡️ Morebiten obisk zime bo kratek. Že kmalu bo namreč sledila izrazita odjuga. Trenutno kaže, da bi lahko po 24. novembru topel jugozahodnik sneg talil tudi v visokogorju, saj bi se meja ledišča dvignila nad naše najvišje vrhove. Tam, kjer bo jugozahodnik segel tudi v nižine, bo zelo toplo za konec novembra. Na vzhodu Slovenije in ob morju bi se lahko temperature lokalno približale celo 20 stopinjam Celzija.

📊 Animacija prikazuje gibanje zračnih mas v naslednjih desetih dneh. Barve ponazarjajo temperaturne odklone od dolgoletnega povprečja.

🔗 Vir animacije: Wxchart.com
✍️ Avtor napovedi: Rok Nosan

----------
Uporaba besedila v medijih je brez privolitve avtorja strogo prepovedana!
Meteoinfo Slovenija
Meteoinfo Slovenijačetrtek, 14 novembra, 2024 at 9:32pop
ℹNaša spletna stran meteoinfo.si trenutno ne deluje. Spletna stran bo predvidoma spet na voljo do nedelje. Hvala za razumevanje! 😊

➡Spremljate spletno stran Meteoinfo Slovenija?
Kakšne vsebine, podatke ali druge produkte bi si želeli na naši spletni strani?

➡Vaše ideje, želje, pohvale in tudi kritike bodo izboljšale idejo o Meteoinfo Slovenija. Sčasoma želimo, da boste na naših straneh našli vse informacije o vremenu, ki jih boste potrebovali ali želeli v danem trenutku.