Danes okoli 11. ure in 30 minut je nad zaledjem obale nastal izrazit lijakast oblak, ki se je iz nevihtnega oblaka spuščal proti tlom. Čeprav posnetki kažejo značilno vrtinčasto obliko, ni potrjeno, da bi se vrtinec dejansko dotaknil površja, zato o tornadu ne moremo govoriti z gotovostjo.
Kljub temu gre za zanimiv vremenski pojav, ki ni ravno vsakdanji – čeprav so lijakasti oblaki pri nas kar pogosti. Tokratni se je oblikoval ob prehodu hladne fronte, v razmerah izrazite nestabilnosti ozračja in povečane vlažnosti pri tleh – pogojih, ki so zelo ugodni za nastanek tovrstnih vrtincev.
Kaj je tornado?
Tornado je vrteč steber zraka, ki se razteza od površja do baze oblaka, običajno kumulonimbusa. Pogosto je viden kot lijakast oblak, ki se spušča iz nevihte proti tlom – a prisotnost vidnega lijaka ni nujen pogoj za obstoj tornada. Pomembno je, da se zračni vrtinec dejansko dotika tal (ali vodne površine), saj govorimo o tornadu samo takrat, ko obstaja povezava med oblakom in tlemi.
🌪️‼️ V zaledju obale se je po poročanju naših sledilcev razvil lijakasti oblak. Če se je vrtinec dotaknil tal, lahko govorimo o tornadu. 🎥 Posneto iz Markovca proti Ospu. 📸 Avtorica posnetka: Ksenija Šušter
Objavil/a Meteoinfo Slovenija dne Torek, 8. julij 2025
Dva mehanizma nastanka tornada
Tornado lahko nastane na dva načina, odvisno od razmer v ozračju.
Najmočnejši in tudi najbolj znan je tornado, ki nastane iz supercelične nevihte. Ta ima v notranjosti rotirajoče jedro, imenovano mezociklon. Do nastanka takšnega tornada pride, ko so pogoji v ozračju zelo nestabilni in vetrovi z višino močno spreminjajo smer in hitrost. Tak tornado je lahko zelo dolgotrajen, širok in izjemno uničujoč, saj vetrovi v njem lahko presežejo 200 ali celo 300 km/h. Gre za pojav, ki je značilen za ZDA, v Sloveniji pa se pojavi zelo redko.
Drugi način nastanka tornada ne vključuje mezociklona. Gre za tako imenovano trombo, ki nastane ob šibkejših nevihtah ali celo plohah. V tem primeru se že pri tleh razvije šibek vrtinec, ki ga navpično dviganje zraka iz nastajajoče nevihte “pobere” in okrepi. Tako nastane vrtinčast lijak, ki se lahko dotakne tal – temu pojavu pravimo kopenska tromba oziroma v angleščini »landspout«. Takšni tornadi so običajno precej šibkejši in kratkotrajni, a vseeno lahko povzročijo manjšo škodo. Podobna oblika, ki nastane nad morjem, se imenuje vodna tromba.
Kako nastane lijakasti oblak?
Lijakasti oblaki nastanejo, ko znotraj razvijajoče se nevihte pride do dviganja zraka in hkrati do vrtinčenja v spodnjih plasteh ozračja. Ko se vrtinčenje okrepi in zrak oblačnost “potegne” navzdol, nastane značilen lijak.
Kaj pa današnji pojav v zaledju obale?
Posnetki prikazujejo izrazito lijakasto strukturo, ki se je spuščala iz nevihtnega oblaka proti tlom. Če se je vrtinec dotaknil površja, lahko govorimo o kopenski trombi. Gre za šibkejšo vrsto tornada, ki nastane drugače kot supercelični tornado, ima običajno krajšo življenjsko dobo ter precej manj uničujočo moč. Čeprav ni uradno potrjeno, da se je lijakasti oblak dotaknil tal, je možnost, da je šibek vrtinec za kratek čas segal do površja, povsem realna.
V nasprotnem primeru govorimo o lijakastem oblaku. Takšni oblaki so pri nas pogosti, saj se pojavijo večkrat letno. A ker se taki vrtinci ne dotaknejo tal, ne moremo govoriti o pravih tornadih, ampak le o njegovih zametkih.
