Avtor reportaže: Matej Štegar
Nad vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je bilo nad severno Italijo. Obe območji je povezovala vremenska fronta, ki je potekala prek naših krajev. V vzhodni Sloveniji je bilo spremenljivo oblačno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Popoldne so se plohe in nevihte najprej začele pojavljati na jugozahodu in jugu, pozneje tudi drugod. Nekatere nevihte so spremljali močni nalivi. Do naslednjega jutra je dež ponehal, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 24 °C.
Za območje Istre in splošnem delu severnega Jadrana so modelski izračuni kazali na nevihtno dogajanje. Celina je septembra preveč ohlajena ob nizkih rosiščih, za kakšno konkretno nevihto dogajanje. Tako nam ni drugega preostalo, kot da se odpravimo spet malo na morje. Odločimo se za severni predel Istre, tam so bili namreč pogoji še zelo dobri. Zelo soliden JV (veering), je narival toploto in tako potrebno energijo v smeri proti severu ob splošnem “ugodnem” jugozahodnem toku. Nabralo se je med 1000-1500 J/kg, največ na odprtem morju, manj proti obali Istre. Morje je imelo še dobrih 23 stopinj. Cona konvergence je bila nekje med obalo Benečije in tja, do Istrskega polotoka, v prvem delu tudi vse do Kvarnerja. Pogoji so bili tako ugodni tudi za kakšno supercelično nevihto.
Radarska slika padavin, ob pogledu na trombo. Vir: Arso
Pogled z Piranskega obzidja na supercelično nevihto z trombo.
Odpeljemo se v Hrvaško Istro, do Zambratije. Zelo na hitro nastane močna nevihtna celica južno od Pule, ki je potovala v smeri Kvarnerja. Zavedamo se, da smo prepozni za tisto celico. Tako smo počakali pri Zambratiji, glede na modele.
Radarska slika padavin. Vir: Arso
Udari strel. Vir. Blitzortnung
Pomaknemo se še malce južneje v Dajlo.
Gremo še južneje, do Novigrada, kjer imamo pogled na oddaljeno nevihto v smeri Slovenije.
