Na spuščanje meje sneženja je tokrat še bolj kot ponavadi vplivala intenziteta padavin, zato so krajevne razlike precejšnje. Medtem ko je ponekod snežilo zelo nizko, je drugod na precej višji nadmorski višini večinoma deževalo. Tako je na Korenskem sedlu zapadlo kar 40 centimetrov snega, na Miklavžu na Gorjancih pa na podobni nadmorski višini le en centimeter. Največ snega je zapadlo v visokogorju Julijskih Alp, lokalno celo meter, zato se je močno povečala nevarnost snežnih plazov!
Verjetno se sprašujete, na kakšen način intenziteta padavin vpliva na mejo sneženja? Skrivnost se skriva v taljenju snežink, ki padajo v plast zraka s pozitivno temperaturo. Taleče snežinke namreč jemljejo toploto okoliškemu zraku, ki se na ta način vse bolj ohlaja, s tem pa posledično sneži vse nižje. Ohlajanje je veliko bolj učinkovito ob močnejših padavinah in na območjih brez vetra, saj lahko veter od talečih snežink ohlajeni zrak zamenja z nekoliko toplejšim okoliškim in meja sneženja se lahko hitro spet dvigne.
Konec tedna bo vremensko nekoliko prijaznejši, čeprav povsem brez občasnih padavin v obliki krajevnih ploh in posameznih manjših neviht še ne bo šlo. Na precej oblačno vreme z občasnim dežjem kaže tudi v prvi polovici prihodnjega tedna. Kljub temu da bo nekoliko topleje, bodo temperature še vedno malo pod povprečjem za ta del leta. Vendar ne bo zelo hladno, zato zjutraj ne bo zmrzovalo, čez dan pa se bo ogrelo do okoli 15 stopinj Celzija.
