Avtor reportaže: Matej Štegar
Nad večjim delom Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka brez izrazitih vremenskih front. Globok ciklom se je preko severnega Atlantika pomikal proti Islandiji, medtem ko se je šibko ciklonsko območje zadrževalo na območju severozahodne Rusije. Kljub temu je območje Alp in severnega Jadrana zvečer od severozahoda prešla šibka višinska motnja, ki je povečala nestabilnost ozračja, povzročila vertikalna gibanja ter tako omogočila razvoj konvekcije. V višinah je sprva pihal šibak zahodni veter, ki se je zvečer in v noči na petek prehodno okrepil in smer po prehodu višinske motnje obrnil v severozahodno. Pri tleh je bil veter šibak, sprva jugozahodnik, ki se je ob prihodu za odtenek hladnejšega zraka obrnil v šibak severnik.
Dopoldne je bilo še pretežno jasno in vroče, nekaj več oblačnosti je bilo prisotne na severu države. Najvišje dnevne temperature so bile na jugu in vzhodu do okoli 33 °C. Popoldne so začele nastajati posamezne nevihte najprej na hribovitih območjih severne Slovenije (Gorenjska, Koroška), ter se pomikale proti osrednji, južni in JV krajih. Na severovzhodu države je bilo večinoma suho vreme.Bilo je tudi veliko zaloge razpoložljive konvektivne potencialne energije, ki je dosegla vrednosti med 1500 in 2000 J/kg. Ker je bil veter v višinah sprva razmeroma šibak, so se nevihtne celice premikale počasi, kar je prineslo lokalno veliko količino padavin. Na območju Kočevje je padlo okoli 150 mm padavin. Lokalno so nevihte spremljali močnejši sunki vetra in drobna toča.
V pozno popoldanskih oz. večernih urah je nad severovzhodno Italijo ob prihodu višinske motnje razvil nevihtni sistem, ki se je pomikal proti jugovzhodu ter se je nad ravnino in severnim Jadranom oblikoval v nevihtno linijo. Malo pred 21. uro je dosegla slovensko obalo in Tržaški zaliv, ter se pomikala v notranjost Slovenije, hrvaške Istre in naprej proti Kvarnerju. Nevihtno linijo so spremljali močnejši sunki vetra zahodne smeri, ki so dosegali do 100 km/h.
Najmočnejši sunki na Arso postajah:
Tržaški zaliv-Zarja: 97,6 km/h, ob 21:10
Piran-ocean boja: 80,6 km/h, ob 21:00
Podnanos: 77 km/h, ob 21:00
Bilje pri Novi Gorici: 73,5 km/h, ob 20:40
Luka Koper: 71,6 km/h, ob 21:00
Dolenje pri Ajdovščini: 70, 6km/h, ob 21:00
Koper Kapitanija: 68,4 km/h , ob 21:00
Letališče Portorož: 64,8 km/h, ob 21:00
Ob nevihtah je največ dežja padlo v južnem in zahodnem delu države. Še zlasti na udaru je bilo širše območje Kočevja, kjer je lokalno padlo tudi okoli 150 litrov dežja na kvadratni meter, kar je za to območje več kot mesečna količina dežja. Povsem drugače je bilo le nekaj kilometrov južneje, v Kolpski dolini, kjer marsikje ni padla niti kaplja dežja. Suho je ostalo tudi marsikje na vzhodu in severovzhodu Slovenije.
Na Primorskem karta podcenjuje udare strel.
Vremenski model Nowcast in Arome, sta lepo zadela prihod nevihtne linije.
Radarska slika padavin: Vir: Arso in DHMZ
Pogled z obzidja na mesto Piran in poličast oblak(ang. shelf cloud).
Pogled na shelf cloud z Kopra. Vir: Radio Capris
https://www.facebook.com/photo/?fbid=1096399105230345&set=a.600627468140847
Pogled z Socerba na prihod nevihtne linije z lepim shelf cloudom. Avtor: Jure Batagelj
Odpeljemo se do kraja Črvar v Istri, kjer ujamemo nekaj strel še.
Toča, ki je padala v okolici Trebnjega – Bič.
Avtor: Špela Trope
Toča v kraju Gabrovka. Avtor: Mateja Miklič
